izvršba

Izvršba na plačo – Koliko plače vam lahko zarubijo

V kolikor posameznik na poravna določeni obveznosti, jih upnik lahko zahteva s pomočjo pridobitve izvršbe. Sklep o izvršbi se izda zoper delodajalca dolžnika. Poglejmo si, kakšna je sodna podlaga za izvršbo preko delodajalca in kakšen delež plače lahko na podlagi izvršbe upnik oz. sodišče preko delodajalca zarubi. V določenih primerih je smiselno, da se upniki pred izdajo, o izvršbi posvetujete z odvetnikom.

Zakonska podlaga za izdajo izvršbe za rubež plače je 102. člen ZIZ. Ta določa, da se za dolžnikove denarne prejemke šteje tudi dohodek iz delovnega razmerja. Na ta dohodek je mogoče seči za denarne terjatve, za terjatve iz naslova preživnine ter odškodnine.

Lahko vam zarubijo do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.

Za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči; (vir)

V primeru neplačila preživnine, vam lahko zarubijo toliko, da vam ostane najmanj 50%.

Za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Na kratko povedano, mora delodajalec sešteti bruto plačo in ji prišteti povrnitev materialnih stroškov in odšteti minimalno 714 €, kar je zakonsko zajamčeni minimum. Ostanek bo delodajalec izplačal upniku.  V primeru, da gre za preživninsko izvršbo je zakonski minimum 470 €.